Foto: Domen Stanič
O divjem petelinu
Divji petelin (Tetrao urogallus) je največja koconoga kura v Evropi. Za vrsto je značilen spolni dimorfizem – samec in samica se razlikujeta po barvi in velikosti. Samec je črno-rjav, z izrazito rdeče obarvano kožno gubo nad očmi – rožo. Samica je skoraj za pol manjša in je grahasto-rjavo varovalno obarvana. V paritveni sezoni se samec značilno oglaša in se šopiri, s čimer označuje svoj teritorij in vabi samice.
Pojavljanje v Sloveniji
Pred stoletjem je divji petelin poseljeval večino Slovenije, izjema so bili samo nižinski deli na vzhodu in večji del Primorske. Zadnja desetletja populacija divjega petelina, predvsem zaradi krčenja starega gozda in površin z borovnico, upada. Zmanjšuje se število rastišč in število osebkov na njih. Danes večina slovenske populacije divjega petelina živi v Alpah. Ponekod še živi sklenjeno, na večini območij pa lahko govorimo samo še o vedno bolj izoliranih subpopulacijah. Najbolj razširjen je na planotah Pokljuke in Jelovice ter na obrobju Bohinja in obronkih Zgornjesavske doline. Zunaj alpskega območja je izredno redek, saj večina slovenske populacije živi na nadmorski višini med 1000 in 1600. Tako ga v predalpskih pokrajinah najdemo izključno na ovršnih delih Menine, Pohorja, Kozjaka in Košenjaka ter na Konjiški gori, na zahodnem delu pa samo še posamič v Cerkljanskem in Škofjeloškem hribovju. V Dinaridih se je ohranil le še v Trnovskem gozdu, na Snežniku ter na Veliki in Goteniški gori na Kočevskem. V zadnjih 20. letih je popolnoma izginil iz Posavskega in Idrijskega hribovja ter južnih delov Ribniško-kočevskega hribovja.Življenski prostor
Življenjski prostor divjega petelina. Foto: Tomaž Mihelič
Divji petelin naseljuje klimaksne in sekundarne iglaste in mešane gozdove predvsem nad 1000 m nadmorske višine. Gostim mlajšim sukcesijskim stopnjam gozda, v katerih težko leta, se izogiba. V svojem domačem okolišu potrebuje mir in dovolj pritalnega rastlinja, zlasti jagodičevja. Spomladi in poleti se najpogosteje zadržuje v presvetljenih gozdovih z dobro razvito podrastjo borovnic, ki so pomemben prehranski vir in zagotavljajo kritje. Jeseni se vrne na drevje in zimo preživi na vejah odraslih iglavcev ter se prehranjuje z njihovimi popki.
Izbira gnezdišča
Spomladi se divji petelini zberejo na t.i. rastiščih, ki se običajno nahajajo na mirnih, odljudnih gozdnih jasah, kjer samci s svojim razkazovanjem in oglašanjem privabljajo samice. Med samci nastajajo medsebojni boji, kar privede do rangiranja in praviloma samice oplodi samo najmočnejši samec na rastišču. Po parjenju samica v bližini rastišč poišče primerno kopno lego, kjer naredi preprosto gnezdo na tleh, pogosto v bližini drevesa, ki jo predstavlja skromno postlana jamica na tleh.
Samec divjega petelina svatuje na rastišču. Foto: Domen Stanič
Samica divjega petelina. Foto: Tomaž Mihelič