Foto: Domen Stanič
Ogroženost
Divjega petelina ogrožata krčenje habitata, predvsem starega gozda in površin z borovnico in nemir, ki ga povzročajo človeške aktivnosti v gozdovih, kot so sečnja, gradnja gozdnih cest, različne oblike turizma in rekreacije ter nabiralništvo.
Gozdarska dela v pomladanskem času negativno vplivajo na divjega petelina. Foto: Domen Stanič
Nemir je še posebej pomemben dejavnik ogrožanja v manjših fragmentiranih gozdovih, tj. v večini slovenskih gozdov.
Samec divjega petelina v osiromašenem gozdu. Foto: Domen Stanič
Foto: Tomaž Mihelič
Prisotnost človeka divjemu petelinu povzroča stres, ki ima pomembne negativne posledice predvsem v zimskem času in sezoni paritve ter gnezdenja. Posledica stresa je slabši gnezditveni uspeh zaradi motenj v času rastitve in posledično opuščanja gnezditve. Habitatu divjega petelina se je zato treba izogibati.