Foto: Domen Stanič

Ogroženost

Divjega petelina ogrožata krčenje habitata, predvsem starega gozda in površin z borovnico in nemir, ki ga povzročajo človeške aktivnosti v gozdovih, kot so sečnja, gradnja gozdnih cest, različne oblike turizma in rekreacije ter nabiralništvo.

Gozdarska dela v pomladanskem času negativno vplivajo na divjega petelina. Foto: Domen Stanič


Nemir je še posebej pomemben dejavnik ogrožanja v manjših fragmentiranih gozdovih, tj. v večini slovenskih gozdov.

Samec divjega petelina v osiromašenem gozdu. Foto: Domen Stanič

Foto: Tomaž Mihelič
Prisotnost človeka divjemu petelinu povzroča stres, ki ima pomembne negativne posledice predvsem v zimskem času in sezoni paritve ter gnezdenja. Posledica stresa je slabši gnezditveni uspeh zaradi motenj v času rastitve in posledično opuščanja gnezditve. Habitatu divjega petelina se je zato treba izogibati.